Marina Julia (Monfalcone), 16.april.2011

In vendarle se je začelo. Napovedana burja se ni izneverila in že v soboto pognala na polno. V prvem planu smo sicer imeli surfarijo v Punatu na Krku (najboljši flah spot na burjo), kjer je kazalo na precej močno burjo, kar pa ni bilo izvedljivo ker sta Riba in Gašper konkretno zaplužila v noči s petka na soboto . Glede na pozen odhod (od doma smo šli šele nekaj po deseti uri) smo se odličili da gremo proti Marini Juliji, ker je ta spot precej bližje, pa tudi napoved je bila za uvod v sezono mogoče celo bolj ugodna (nekoliko šibkejša burja kot na Krku). Ob prihodu na spot nam je bilo takoj jasno, da bo na vodi žurka, ker je bil zaliv precej razpenjen, juhu. Našponamo vsak svoje jadro (Riba 7.3, Gašper 5.3, jaz 6.4), našraufali smernike, navlekli nase še neoprene in gas na vodo. Hitro mi je bilo jasno, da je bila moja izbira jadra prava, vendar je kmalu tudi sledil nepričakovan šok glede moje nove deske. Postalo mi je jasno, da je vožnja s pravo tekmovalno slalomco popolnoma drug svet, kot pa z neko običajno freeestylerco. Popolnoma drugačna razporeditev volumna in pa položaj zank za noge spremenijo marsikaj in posledično se je pojavilo precej problemov, ki jih nisem pričakoval. Vse skupaj je torej bilo precej naporno, bilo vse preveč štartov, ki so utrujajoči… Se bo treba pred naslednjo surfarijo tudi malo izobrazit glede tehnike slalom vožnje in trenirat. Ampak če potegnem črto pod prvim surfaškim dnem sezone…. Razmere so bile odlične, vala skoraj ni bilo (samo do pol metra), mraza ni več, manjka nekaj surfaške kondicije, a bilo je odlično. Pa da ne pozabim… Po dolgem času smo se na vodi zbrali Riba, Gagi in jaz, verjetno je preteklo že skoraj 3 leta. Upam, da se to letos še čimvečkrat ponovi!

Riba je postavil nov hitrostni rekord Aloha Windsurf  Teama - 46,8 km/h – respect! Ko natreniram tehnike vožnje na moji novi Manti in jo skombiniram z mojim slalom jadrom, bo ta rekord prav gotovo v nevarnosti :). Več kot očitno je da Gašper še zna surfat in naslednjič pričakujemo, da ne bo varčeval s kvadraturo in se vetra lotil na polno.

Toliko z mojega vidika… Andro

Sezona 2011 se začenja…

Sezona 2011 se končno začenja oziroma se je za Ribo začela že pred malo več kot dvema tednoma… Morje ima že skoraj 15°C, kar je več kot dovolj, temperature zraka so občasno že skoraj poletne, čakamo samo še na pravo sapo ob vikendu. V novi sezoni se med surfače vključuje še Urke. Desko ima že nekaj časa, jadro ima brand-new z nedeljskega Stylovega surf sejma, pa baje volje tudi ne manjka. Kdo ve, mogoče ga celo sprejmemo v Alohademo windsurf team – moramo pogledati v statut, kakšni so pogoji za sprejem novega člana .

Sicer pa vsaj ta trenutek vzbuja veliko veselja pogled na Windgurujevo napoved za nedeljo – kaže na lepo burjo in jasno vreme, juhu.. Do tja je sicer še daleč, toda vsi upamo da bo res tako in da po dolgem času spet poženemo naše surfe. Posebno vznemirjenje predstavlja tudi moja nova deska, ki čaka na prve glise. Končno sem prišel do prave slalomce, ki bo letela tudi v šibkejšem vetru (Tabou Manta 74 – 115l). Slalomco pa ima po novem tudi Riba, in sicer Starboard Futuro 120l… Aja, pa z Ribo imava oba GPS-ja, obetajo se težke borbe za hitrostne rekorde, komaj čakam .. Za Gašperja upamo, da po lanski praktično izpuščeni sezoni ujame priključek in se vrne v staro freestylersko formo.. Urke pa za začetek potrebuje veliko volje in veselja in vsi držimo pesti da čimprej potegne svoj prvi glis v zankah, da občuti pravi čar windsurfinga.

V teh dneh bom tudi obudil rubriko vetrovne napovedi na tem blogu.

Toliko za začetek, v upanju da letos tale blog končno spet postane ažuren z aktualnimi poročili, fotografijami in novicami..

Andro

Barbariga 4.4.2010

Letos sem kot prvi član ekipe začel s surfarsko sezono. Sicer je bil pretekli vikend v Barbarigi planiran že prej, idealno pa je bilo da se je ujel z jugo napovedjo. Ob prihodu na spot (prvi zaliv v Barbarigi) je pihalo, a sem imel občutek da je malo premalo za glisiranje. Kljub temu sem sestavil največjo opremo (7.3 slalom jadro in 110l deska) v upanju na pojačanje tekom dneva. Jugo tam piha direkno on-shore, tako da je bilo najprej potrebno nekaj orcanja od obale stran, da sem se izognil bojam v notranjosti zaliva. Ob prvih parih špurah je veter celo upadel, tako da sem bil brez opore na jadru, kasneje pa je dvignilo na 10+ vozlov, v sunkih malo več, a ves čas sem bil pod mejo glisiranja .. Nekaj kratkih glisov je sicer bilo, a tistih pravih dolgih špur v zankah žal ne.. Želja po glisiranju je bila tako velika, da sem na vodi čakal veter kaki dve uri in naposled obupal in se z vetrom spustil na obalo.

Pa mi kljub vsemu ni bilo žal da šel skozi dolge postopke sestavljana, razstavljanja, gurtnanja… Povrnil sem si občutke na deski po dolgem surfarskem premoru in pa spoznal spot, ki je glede na izkušnjo precej ‘user friendly’. Sicer on-shore veter (tisti, ki piha direktno na obalo) ni ravno  idealena smer,  a je vstop možen tudi višje v zalivu, ker je veter že side-shore in ni treba niti orcat na začetku.

Temperatura vode je bila cca. 12°C , zrak 13°C.. Oprema: polsuhi neopren 5mm, kapuca in čevlji do gležnjev… vse to je bilo dovolj, da nisem občutil nikakršnega mraza.. Torej sezona lova na veter odprta. Dozo glisiranja pa očitno dobim naslednjič, upam da v družbi preostalih dveh članov Aloha Windsurf Teama..

Tale post je tudi napoved oživitve tega bloga, ki je bil predolgo na ‘standby’, kljub temu da se je vmes zgodilo veliko surfaških seans… Ampak mi smo nazaj..

Andro

Spot - naslednji dan ob bonaci

Jadro, ki me ponavadi rešuje v šibkem vetru

Moja raketa



Pelješac – 6. do 16. avgust 2008

Letos smo se dva člana Alohe (Klemen in Andro) in Mitja že četrtič odpravila na poletno surfanje na Pelješac, natančneje v Viganj. Prejšnje tri surfarije v Vignju so bile sicer precej slabo prepihane in letos smo upali da bomo le imeli več sreče… in res je bilo bolje. Od desetih je 5 dni vsaj po par ur pihalo za naša jadra (od 7.4 navzdol), od tega 4 maestrale in zadnji dan celodnevni jugo. Prva dva maestrala (6. in 7. avgust) sva povozila z jadri 7+, druga dva pa večinoma s šestkami. Petkov jugo je obetal precejšnjo jakost in v igri je bilo, da bomo končno aktivirali tudi petke. Pasalo bi seveda po vseh teh surfarijah z velikimi jadri (večina s težkim kemberskim 7.4) zagrabit manjše jadro… Pa vendarle tako močno ni bilo. Zjutraj je potegnilo za 7+, popoldne pa je bilo ravno prav za šestke in s Klemnom sva peglala vse do večera, ko je bilo treba porušit tabor v kampu in se pripravit za jutranji odhod domov. Spet pa se ni izšlo brez zlomljene opreme. Tokrat je šel na dva kosa lok. Na cedilu me je pustil na sredi kanala med Pelješcem in Korčulo (prav tako kot jambor pred tremi leti). To se je sicer zgodilo v razmerah ki so bile za 6.4 nekoliko na over a glavni razlog je bil, da je bil ta lok (z zamenjano glavo) slabo popravljen. Tokrat je bil rešitelj nek Čeh z gumenjakom… svaka mu čast J. Mitja zaradi težav s hrbtom ni stopil na desko, a je zato odlično opravljal funkcijo fotografa in naredil preko 1000 surferskih fotk in vmes je seveda kar nekaj vrhunskih.

Kljub temu, da je letos bilo najbolj vetrovno doslej se mi zdi, da je drugo leto končno na vrsti grčija in pravi prepih (Kreta, Karpatos…)

Andro

Barbariga 10.7 do 15.7

Windguru je za vikend kazal ugodno napoved, in sicer je obetal jugo tako v soboto, kot tudi v nedeljo. Na morje sem se odpravil že kar v četrtek, saj sta bila v Barbarigi moja starša. Petek je bil dan za aklimatizacijo, v soboto pa je čez dan zapihal ugoden jugo za mojih 6,4. Precej visoki valovi so bili kot nalašč za test mojega novega freestyle smernika. V nedeljo se je jugo še okrepil in 6,4 sem komaj krotil. Manjše jadro sem zaradi prostorske stiske v avtomobilu (fotr mi je odpeljal prtljažnik) pustil doma. Še dobro da sem se na spot podal dovolj zgodaj, ker se je veter čez dan še okrepil. Ko sem že mislil da je s srfarijo za nekaj časa spet konec, je v ponedeljek lepo presenetil precej močan maestral. V vodo sem odšel okrog 15.30 in na žalost ugotovil da se veter v zalivu močno obrača. Komaj sem se prebil na odprto, kjer je sledil nov šok. Pritegnila je tramontana, ki piha nekoliko side shore in to na odprto. 1x sem iz čistega užitka spustil z vetrom in izgubil precej višine, ki bi omogočala enostaven povratek. Sunki so bili precej prehudi za 6ko in zato sem se boril kot gladiator z levi. Z zadnjimi močmi sem se privlekel do obale, kjer smo s kolegi srfači analizirali nastalo situacijo. Upam na še več podobnih »podaljšanih« vikendov, po možnosti z burjo!

Bohinj 18., 21. in 23. junij

Na ugodno napoved smo hodili v Bohinj. Razen nekaj kratkih refulov, pa neke posebne srfarije ni bilo! Ja bilo pa vsaj sončno in toplo!

Bohinj 31.maj.2008

Dopoldne je bilo treba kot skoraj vsako soboto malo delat, a je bilo vmes toliko časa, da sem z enim očesom spremljal situacijo na vremenski postaji Boh. Češnjica in na Voglu. Sicer je bilo celo dopoldne nekoliko čudno glede na to, da je na Voglu vlekel jugozahodnik spodaj pa vzhodnik, ampak je bil vseeno moj plan za odhod takoj po južni. Ko je obrnilo na zahodnik in dvignilo nad 25km/h, sem podatek posredoval v Kranj in ekipa je bila sklicana v nekaj minutah (Riba, Gašper, Živa in jest). Bili smo precej pozni saj sva z Ribo prišla v Bohinj šele malo čez četrto Gagi in Živa pa malo prej. Pogled na jezero je bil prav lep – bele ovčke na drugi strani ob steni Vogarja. Zdelo se je da bi vsaj s kemberskim 7.4 moralo leteti… Pa je letelo samo vsake toliko časa ko je kak ponoreli reful zašel na jezero. Amapak Bohinj nas je samo ogreval pred pravo večerno seanso. Začelo je vleči skoraj po celi širini jezera (Pri Kramarju) in sicer dovolj močno, da sem sedemko odstopil Ribi sam pa zagrabil 6.4 in letel na polno. Tudi Gašper je peglal s 6.4. Na tej jakosti je držalo skoraj uro in pol in bila je res prava žurka. Močnejši refuli so bili kot ponavadi seveda kar precej na over, skupno pa dovolj da se je dalo kar nekajkrat preleteti celotno širino jezera (to po mojih izkušnjah ni ravno običajno za Bohinj). Skratka bilo je noro, preglisiral pa sem verjetno več kot dosedaj vse dosedanje Bohinjske surfarije skupaj. Če prištejem zraven še prelepo okolico, čisto vodo, travnato plaža, pa včeraj še idilično večerno sonce, lahko samo rečem – Bohinj je zakon!
Aloha… Andro

Zalivka 1.5.08

Na praznik dela smo končno imeli vsi nekaj časa in odločili smo se, da ga preživimo nekje na morju, po možnosti z desko pod nogami in jadrom v rokah. Napoved za veter ni bila ravno obetavna. Dežurni vremenar Andrej (ne Pečenko pač pa naš Andro) je ugotovil, da se obeta nekaj sape iz južne smeri, zato smo se že navsezgodaj najprej odpravili v slovensko primorje k Ribiču. Ker na spotu ni kazalo prav vzpodbudno, smo se odpravili na »secret« spot, kateremu bomo zaradi tajnosti rekli kar ZALIVKA. Tako ga je namreč poimenoval Riba. Tukaj je ob dokaj lepem vremenu pihalo čez 15 vozlov, zato smo sestavili Andrejevih 7,4 in se v vodi malo menjavali. Dan je odlično uspel in komaj čakamo, da se zgodba ponovi.

Dahab 2008 – report

Sobota 5.april je dan, ki smo ga Klemen (Riba), Mitja in jaz zelo težko čakali. V organizaciji Mirana Simerla smo ta dan z Brnika štartali v Dahab. Tam nas je čakala nova Miranova sodelavka na terenu Maša. Že prvi stik s tlemi Egipta je bilo zelo razveseljujoč… BERI DALJE!

Dahab 5.3. do 12.3. 2008

Andrej in Klemen sta se odpravila na enotedensko srfanje v Egipt. Konkretneje v mesto Dahab. Slike, komentarji in prispevki pa sledijo v naslednjih dneh.